Patientinformation
Kontakta oss
Telefon 0455-73 10 00
Sjukvårdsrådgivning på telefon 1177
www.ltblekinge.se 1177.se/blekinge landstinget.blekinge@ltblekinge.se
Romani MRSA
MRSA – jek tipi multiresistentno bakterije
Ko jek probibaskoro kotor turar arakhlja pe bakterie soj pherde zoraja premal disave antibiotikane iljačija, kaske so vakerela pe MRSA.
Soj o MRSA?
O MRSA značinela meticillin resistentno Staphylococcus Aureus. Staphylococcus aureus (S.
aureus) i obično bakterie kola normalno isi ko bute manušengiri mortik hem ko sluzokoža (sapane mortika). Ko 80% taro bare manuša ko disave periodia ingarena o S.aureus, 20 % ingarena odoja bakteria ko nakh. Odova i obično manuš te ingarel akala bakterie bizo manuš te ovel nasvalo olendar, ama disavo var šaj te keren manuše te ovel ranengere infekcije, čirija hem javera seriozna infekcie. E bakterijake i ”šukar” keda i mortik i oštetimi ja pale keda isi avrutne matrijalija sar soj ko primer e mutribaskere katete.
O javeripa maškar o obično S. aureus hem MRSA i odova so o MRSA tano pherdo zoraja (resistentno) premal disave antibiotikane iljačija, odova kerela o eventualikano infektiribe kotar o MRSA šaj te ovel pharo te sastljarel pe. Tu te ingareja MRSA bizo te ove nasvalo taro odova, na trebela te le iljačija bašo odova.
Sar dolela pe MRSA?
Okova manuš so ingarena o MRSA zarazinela but retko javeren. Ama te isi manuše rana, eksemi ja pale mortikakiri infekcija, tegani bajrola o riziko bašo javerengoro zarazibe. Tegani manuš phenela kaj isi ole zarazibaskoro faktori. Bašo zarazibaskoro gaktori računinela pe hem dali manuše isi mutribaskere katete ja pale stomia. Trujal akala thana khedena pes obično but bakterie.
Solduj, hem o stofilokokija hem o MRSA šaj buvljarena pe keda manuš džala ko dikhljariba ko nasvalengoro kher, ko specijalno bešibaskere thana ja pale ko javera nasvalengere arakhibaskere institucie. Akava zarazibe šaj te ovel hem avri ko društvo (sarinipe).
O MRSA tano but obično ko nasvalipaskoro arakhibe ko but phuvja, odoleske o riziko bašo zarazibe i but pobaro keda manuš džala ko javer phuvjengoro sastipaskoro arakhibe.
Ko so trebela manuš te mislinel sar manuš so ingarela MRSA?
Uvek ka trebel te ikere šukar higiena.
Mislin kaj trebela te koristine tlo vastengoro kosibaskorokotor hem tle toaletikane buča.
Te isi tut rana ja pale eksemi ka trebel te izbegine fizičko aktivitetija ko sarinengoro treniribaskoro than.
Te isi tut rizikoskere faktorija (rana, eksemia, mortikakere infekcie, mutribaskere katete, stomia) ma bistre te:
Tuširine tut ko than te pašljove ki kada ja ko bazenti
Pačare te isi tut disave rane hem čhiv javer pačarina te thavdela taro purane
Isi tut katete čhiv olen telo šeja
Thove uvek tle vasta palo astaribe o katete ja aple o rane
Te mislindžan ko akala uprune buča tegani šaj te dikhe tut sar normalno e javere manušencar.
Ikeribaskere pravilia (ponašajeskere regularija) palo o zakoni bašo zarazibaskoro arakhibe
Palo o zakoni bašo zarazibaskoro arakhibe o MRSA tano obavezno te prijavinel pe hem tu sian dužno te ikere tut ko preporuke (rekomendacie) so dela tut tlo doktori hem te ave ko kontrole keda vakerela tlo doktori.
Tu mora te le than te dikhel pe kotar avela o zarazibe hem te vakere bašo tlo MRSA zaraza keda džaja ki nasvalipaskoro arakhiba, dandengoro arakhiba ja pale ko medicikano prengoro arakhiba.
Ka ovel šukar te adžikerel pe te keren pe buča ko telo sar soj ko primer piercing, tetoviribe, masaža hem javera bauča sa džikote te nane tut disave rizikoskere faktorija.
Šaj te sasčol manuš taro MRSA?
Oja. Ko jek berš te kerdža pe probe tutar hem te sikavdže pe negativna hem te nane tut disave rizikoskere faktorija, tutar šaj kosena pe o kontrole hem o ikeribaskere pravilia. Kobor vreme akava lela odova tano individualno.
O čhave ki škola hem angliškola (predškolska)
O čhave šaj te oven ki angliškola hem te len than ko sa o aktivitetija sa džikote na ovela olen disave rizikoskere faktorija. Te ule disave rizikoskere faktorija tegano o čhave obično ka ačhon khere. Manuše nane informiribaskiri dužnost te vakerel odova e personaleske.
E čhavenge ki škola nane disave restrikcije (čhinavibe) osim kotar o individualna ikeribaskere pravilia. Ko dogovor e sastljaribaskere doktorea proceninela pe dali hem ko ka informirinel e školakere sastipaskere arakhiba. O javer personali ki škola na trebela te informirinel pe.
O stariteli tano dužno bašo ikeribaskere pravilija.
Te isi tut panda pučibe palo čitibe (drabaribe) akaja informacija, tegani tu šaj te obratine tut ki odgovorno MRSA medicikani phen ki Infekcijakiri hem mortikakiri klinika, telefoni 0455-73 10 67.
